Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Potem ko je EU komisija obupala v poskusih, da bi jo izkoreninila so zdaj rejci v boju z njo pravzaprav prepuščeni samim sebi. Kaj lahko storijo, kako se z boleznijo boriti, kako pomagati živalim nam je svetoval Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Bistvo metode dolgoročnega načrtovanja razvoja kmetij, ki jo na delavnicah predstavijo in naučijo, ni priti do neke popolne objektivne podobe kmeta kot podjetnika, njegovega posla in okolja, temveč ustvariti toliko energije in samozavesti, da lahko kmet naredi trdne in utemeljene korake naprej na podlagi čim bolj realne slike svojih možnosti in zmožnosti, utemeljuje pomen tovrstnih aktivnosti Mateja Gorše Janežič, vodja službe za ekonomiko kmetijstva in davke na KGZS.

Aktivisti so kmetijstvo, še posebej a živinorejo, vzeli na piko in prek socialnih omrežij javnost prepričujejo, da ju ne po trebujemo. Kako odgovarja kmetijsko ministrstvo? Naša gostja  je bila tudi Neža Bric, ki bo odgovarjala na vprašanja o borderskih ovčarjih, psih, ki so zelo uporabni pri paši drobnice in celo kokoši.

Skupina državljanov, s prvopodpisanim Gorazdom Kovačičem, je na spletu sprožila peticijo s pozivom vladi k vrnitvi strokovnega upravljanja populacije medveda v Sloveniji. »Sprejemanje odločitev, ki so v nasprotju s strokovnimi podlagami in so preverjeno škodljive za dobrobit človeka in za varstvo medveda, ki je naša pomembna naravna dediščina, je nedopustno. Zgrešena politika izvajanja zgrešenih konceptov je porok neizbežne katastrofe. Podpisniki in podpisnice si prizadevamo, da se v Sloveniji, svetovnemu vzoru znanstveno utemeljenega in dokazano učinkovitega upravljanja s ponosa vredno naravno dediščino, ta ne bi zgodila,« so zapisali v obrazložitvi peticije, ki jo lahko najdete na tej povezavi.

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so na naša vprašanja o registraciji zdravila in dovoljenih za testno uporabo odgovorili, da je »zdravilo, ki vsebuje izofluran in ima dovoljenje za uporabo pri kastraciji pujskov do sedmega dne starosti, na ravni EU v nekaterih državah že registrirano. Da bi za to indikacijo bilo na voljo tudi v Sloveniji, mora biti registracija priznana na nacionalni ravni. Za ta postopek je pristojna Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.«

Bojan Lončar, predsednik strokovnega odbora za perutninarstvo pri KGZS opozarja, da so veliki rejci kokoši nesnic v minulih letih veliko investirali v obogatene kletke in bi bilo pri spremembah zakonodaje nujno upoštevati amortizacijsko dobo. Dodaja, da »preusmeritev v drugačen način reje zahteva čas saj je treba zgraditi nove hleve, gradbena dovoljenja in postopki izvedbe pa vemo kako so pri nas dolgotrajni.«